Vpliv družine na odločitev žensk za podjetništvo

Share on facebook
Share on linkedin

V zadnjih desetih letih sem se ob delu s podjetniki in poslušanju njihovih zgodb začela spraševati, ali je dostop do virov financiranja in pomanjkanje institucionalnih spodbud, namenjenih le ženskam, res glavni razlog za majhno število podjetnic pri nas. Zanimalo me je, če so morda otroci ovira za odločitev žensk za podjetništvo, vprašanje pa se je razširilo  še na vpliv partnerja in staršev.   Izvedli smo raziskavo med skoraj 600 slovenskimi podjetnicami, ki so v zadnjih petih letih ustanovile podjetje in obiskale svetovalni center. Na anketo  jih je odgovorilo 121.

Ugotovili smo, da se Slovenke ne glede na materinstvo odločajo za podjetniško pot zaradi privlačnosti poslovne priložnosti, in ne toliko zato, ker bi jih v to prisilile razmere, predvsem brezposelnost. Želja po neodvisnosti je tako pri ženskah, ki imajo otroke, kot pri tistih brez njih, na prvem mestu motivov za vstop v podjetništvo. Sledi potreba in želja po višji stopnji fleksibilnosti, ki ravno tako ni odvisna od materinstva

Kakšen pa je vpliv materinstva na podjetnice? Izkaže se, da podjetnice z otroki drugače razporejajo delovni čas kot tiste brez otrok. Ženske, ki imajo otroke, se za podjetništvo večinoma odločijo po določenem času dela drugje, v t. i. »pragmatični fazi« med 35. in 45. letom starosti, ko želijo strokovno, a fleksibilno delovati. Ženske brez otrok se za podjetništvo odločajo mlajše. Podjetnice z otroki porabijo več časa za gospodinjska dela in skrb za otroke, vendar to ne pomeni, da porabijo manj časa za delo v podjetju. Očitno je, da nastopi razlika v času, ki ga porabijo zase in za mreženje oziroma druženje. Presenetljivo je, da podjetnice z otroki ne uporabljajo več pomoči pri domačih predvsem gospodinjskih opravilih kot podjetnice brez otrok. Verjetno je res, kar pove marsikatera podjetnica, da je po vstopu na podjetniško pot veliko bolj sproščena in zadovoljna in posledično tudi bolj organizirana.

Podpora življenjskega partnerja je pomembna za vse podjetnice. Beremo zgodbe ameriških podjetnic, ki so morale v banko pripeljati moža, da je jamčil zanje in za njihov poslovni model. V Sloveniji na srečo ne poznamo takih primerov. Podjetnice trdijo, da se ne čutijo diskriminirane pri pridobivanju finančnih virov in poudarjajo, da je zanje pomembno, da jih partner podpira tako čustveno  kot tudi s konkretno pomočjo v gospodinjstvu. Podjetnice z otroki dodajajo, da je zanje pomembna celovita podpora partnerja, ki vključuje tudi svetovanje o poslovnih zadevah in pogovore o tem. Podjetnice z otroki želijo manj tvegati,  in se pogosteje odločajo za podjetništvo, če ima partner zagotovljene redne dohodke. Partnerjeva podpora je enako pomembna za podjetnice ne glede na  višino izobrazbe podjetnice. Izkazalo pa se je, da ženske na njihovi podjetniški poti bolj podpirajo bolj izobraženi partnerji in  partnerji, ki so sami podjetniki.

Predvidevamo, da bi bila odločitev žensk lažja in prehod na novo pot mehkejši, če bi pomen podjetništva že na začetku bolje razumeli tudi njihovi življenjski sopotniki. Zato predlagam uvedbo usposabljanja za podjetništvo, ki bo vključevalo tudi partnerja bodoče podjetnice (in tudi obratno). Višje izobraženi partnerji podjetnice bolj podpirajo kot nižje izobraženi, kar daje slutiti, da partnerjevo razumevanje in intelektualna širina igrata pomembno vlogo pri prvih korakih žensk v podjetništvu.

Primarna družina je za podjetnice precej pomembna. Presenetljivo je, da na njihovo podjetniško odločitev ne vpliva toliko, ali so bili starši podjetniki. Pomembnejša je vsestranska podpora staršev, ki se kaže že pri podpori pri izbiri študija in nato pri vstopu na podjetniško pot. Starši podjetnic so nadpovprečno izobraženi. Izkazalo se je, da imajo podjetnice občutno višje izobražene matere od povprečja populacije. Starši svojo intelektualno širino in samozavest prenašajo svojim hčerkam, ki se tako lažje odločajo tudi za nekonvencionalno karierno pot, kamor podjetništvo še vedno sodi. Podjetnice poudarjajo tudi pomen njihove pomoči pred gospodinjskimi pomočnicami.

Ambiciozne in izobražene ženske so v Sloveniji v zadnjih letih še imele možnost poiskati zaposlitev v različnih podjetjih, mednarodnih korporacijah, bankah in v javni upravi, ki je zadovoljila njihove potrebe po napredovanju, samostojnem delu, potrjevanju. Ob vse večji konkurenci mlade ženske z visoko izobrazbo verjetno ne bodo imele toliko možnosti za zanimivo zaposlitev kot prejšnje generacije. Togost delodajalcev in tudi zakonodaje pri uvajanju fleksibilnega delovnika in dela na daljavo prinaša vse več težav ženskam z otroki. Zato menim, da bodo prav mlade diplomatke brez delovnih izkušenj in mlade že zaposlene mame  tiste, ki se bodo v naslednjih letih odločale za podjetništvo.

Kako jim pomagati?  Odločitev za podjetništvo je karierna odločitev. Promocija podjetništva na vseh ravneh bo vplivala tudi na odnos staršev do hčera, ki se bodo  že v času izobraževanja odločale za tako pot.  Bodoče podjetnice naj se odločijo tudi o tem, ali bodo najprej gradile podjetje ali družino, ob procesu preverjanja podjetniške ideje pa naj preverijo, ali jih v njihovi odločitvi podpira tudi partner in družina. Tiste z močno željo se bodo odločile ne glede na vse ovire, tiste pa, ki še kolebajo, naj se ob podpori družine pogumno in čim prej odločijo za podjetniško pot.

 

Celotna raziskava je objavljena tukaj.

Do NOT follow this link or you will be banned from the site! Scroll to Top