Copreneurship ali so-podjetništvo

Share on facebook
Share on linkedin

Ženske se ob vstopu v podjetništvo srečujejo z ovirami, ki so podobne tistim, na katere naletijo moški. Ker pa ženske dokazano nerade tvegamo in  bolj premislimo o poslu preden se ga lotimo, se marsikatera premisli, še preden začne. Eno od vprašanj potencialnih podjetnic je pogosto povezano z vprašanjem možnega neuspeha. Ena od možnih poti razvoja podjetja je partnerstvo, ki so se ga  podjetnice, ki sem jih intevjujala , lotile na različne načine. Njihovi odgovori na vprašanje, ali bi si želele delati s svojim možem, so bili zelo različni.  Nekatere nikakor ne bi mogle delati s svojim življenjskim partnerjem, druge bi ga z veseljem sprejele v posel, če bi bilo potrebno ali bi si on to želel, tretje sploh ne izključujejo možnosti, da se bo tako partnerstvo zgodilo v prihodnosti. V današnjem članku predstavljamo podjetnice, ki se posla ne bi lotile brez podpore moža, ki je bil njihov partner od začetka poslovanja ali pa je to poslal nekaj let po ustanovitvi podjetja.

Raziskava med podjetnicami v Sloveniji je pokazala, da anketiranke brez otrok v svojem podjetju ob začetku poslovanja niso zaposlovale svojega življenjskega sopotnika,  medtem ko je velik del anketirank, ki so imele otroke, ob začetku podjema zaposlovalo tudi moža. Sklepamo, da so to podjetnice, ki so podjem začele v partnerstvu s svojim možem. Angleški izraz za tak par je »copreneur« in ga v slovenščino še nismo prestavili, v našem članku pa jih imenujmo so-podjetnice. Nekateri avtorji so-podjetništvo imenujejo kot »prepletanje ljubezni in dela«, širša definicija pa pravi, da je so-podjetniški tisti par, kjer sta mož in žena solastnika podjetja, za katerega nosita skupno odgovornost, ga skupaj razvijata in si delita delo v njem. Med razlogi za nastanek takih podjetniških parov v tujini navajajo stekleni strop in manjše možnosti napredovanja v korporativnem svetu, vse večje odpuščanje in  zgodnje upokojevanje v devetdesetih letih.

Začetki – brez moža ne bi postala podjetnica

Petra Žiher, ustanoviteljica zasebne baletne šole Pirueta, je svojo podjetniško pot začela po nekajletnem delu v baletnem ansamblu in v glasbeni šoli. Ko ji je mož odprl oči in ji povedal, da v okviru institucije ne bo mogla udejanjiti vseh svojih idej in želja, jo je s svojim spodbujanjem opogumil, da je lastne programe poučevanja baleta v vrtcih razvila najprej ob redni zaposlitvi, po rojstvu tretjega otroka pa namesto varne službe izbrala negotovo pot. Na tej vztraja že skoraj trideset let. Mož ji je ves čas pomagal pri administrativnih delih, sčasoma pa se je v podjetju zaposlili tudi on.  Otroci so rasli in živeli s podjetjem in se na tej poti opredeljevali do podjetništva. Tako eden od starejših sinov že uspešno dela samostojno, drugi pa nikakor ne želi postati podjetnik.  Ali torej podjetništvo vpliva na otroke? V tej družini lahko vidimo razvoj tako pozitivnega kot negativnega odnos do lastne podjetniške poti, ki si jo izberejo otroci.  Podjetje dobiva definicijo »družinsko«, saj  tretji sin že sodeluje pri njegovem razvoju in prevzema vajeti v svoje roke.

Loredana Radin ni nikoli razmišljala o tem, da bi šla »na svoje«, a okoliščine so pred dvajsetimi leti  pripeljale do tega, da se je odločila za sodelovanje z možem, ki je bil  ribič že nekaj let pred nakupom njune ribarnice.  Oba sta bila zaposlena in danes nihče ne obžaluje odločitve za podjetniško pot, ki ni bila lahka. Delavniki so trajali 18 ur in če bi bila otroka manjša, Loredana tempa ne bi zmogla. Ker pa sta najstnika že lahko poskrbela zase in se staršem pridružila tudi v ribarnici v bližini doma, so lahko zgradili podjetje, ki tudi postaja »družinsko«, saj starejši sin že prevzema velik del odgovornosti v njem. Ribarnico počasi predajajo v roke starejšega sina in njegove družine, s tem pa tudi oni prehajajo v obdobje tranzicije in izzivov, ki jih ta prinaša. (Več o tem pišemo v člankih o družinskem podjetništvu)

Nina Regina pa je podjetnica v partnerstvu s svojim možem že iz študentskih časov. Skupaj sta začela razvijati svoje storitve že pred diplomo  in druge poti kot ustanovitev jezikovne šole Verba sploh nista videla ali o njej razmišljala.  Hčeri živita s podjetjem ozirma z jezikovno šolo, tam sta v mlajših letih pisali  svoje domače naloge naloge, sodelujeta v programih. Nina želi, da bi se  hčeri zavedali, da smo za svojo prihodnost odgovorni sami, ni pa nujno, da bi jezikovna šola postala njuna podjetniška usmeritev.

Lidija Kupljen je kot mamica dveh majhnih otrokpodjetnica postala po skoraj dvajsetih letih dela v finančnem sektorju. Njen mož sicer ni partner v podjetju, vendar tega ne bi bilo brez njegovih izkušenj. Lidija se je namreč odločila za sektor, ki je močno povezan z družinsko dejavnostjo njenega moža, vinogradniško kmetijo. Je ustanoviteljica podjetja Vino Kupljen Jeruzalem, ki skrbi za prodajo in trženje vina Kupljen.  Kljub temu, da je njen mož direktor mednarodnega podjetja, ji s svojimi izkušnjami in znanjem veliko pomaga.

 Delitev dela v družini in podjetju

Medtem ko Lidiji mož pomaga predvsem z nasveti in svojim bogatim znanjem iz vinogradništva, pa ostale sogovornice, ki imajo dolgoletne izkušnje v podjetniškem partnerstvu, možu popolnoma prepuščajo določena dela v podjetju.  Petra in Nina sta kreativni  pol v podjetju, njuna moža pa skrbita za administracijo, finance in tekoče poslovanje. Obe pravita, da se v ta del sploh ne vmešavata in tudi stranke napotujeta na moža v zvezi s temi vprašanji. V ribarnici je drugače, pravi Loredana. Ona opravlja lažja »ženska« dela, mož pa težja. Tako tudi ona skrbi za finance. »Ne maram govoriti o emancipaciji in feminizmu«, pravi, »kajti  če sem emancipirana, potem se bom usedla v avto, se odpeljala v Split, naložila robo, čakala na carini… to je zame prenaporno, to je moško delo.« Ker pa govorimo o delitvi dela v podjetju, kjer se prepleta »ljubezen, delo in družina«, nas zanima tudi delitev dela doma.  Ali to pomeni, da Loredana in ostale sogovornice opravljajo vsa gospodinjska dela? Vse zatrjujejo, da si delo delijo tako doma kot v podjejtu, gospodinjska dela pa opravlja tisti, ki prej pride domov in ima več časa. Ob fizično težkem delu sta si Loredana in njen mož delo razdelila tako, da je šel domov kuhat tisti, ki je bil bolj utrujen.  »Če boste preštevali ure dela doma in v podjetju, se skupnega posla ne lotite,« svetujejo prav vse. Popolno medsebojno zaupanje pa je na prvem mestu pri takem partnerstvu, poudarjajo .

Prednosti in slabosti dela z možem

Podjetništvo z možem omogoča večjo fleksibilnost, kar je še posebej pomembno, ko so otroci majhni. Družina in posel sta ves čas prepletena, kar je enkrat prednost, drugič spet slabost. Če je treba nek problem rešiti, ga rešiš tudi doma. Res pa je, da se pogovor o delu redko konča, če ne postaviš meje. Za Nino je pomembno, da dela fizično ne nosijo domov. Raje gre ob 4h zjutraj v pisarno, kot da bi delo nosila domov. Tako tudi lažje prekine pogovor o poslovnih problemih. Po letih izkušenj tudi Loredana pušča misli na delo v ribarnici, čeprav dolga začetna leta ni bilo tako.

Vse sogovornice se s svojim partnerjem temeljito pogovorijo o strateških odločitvah in sprejmejo skupno rešitev. Ob prepletanju družinskega in poslovnega je zelo pomembno, da partnerja sproti rešujeta vse zamere in konflikte. Predvsem pa: »Če sta partnerja navajena živeti vsak s svojo denarnico, naj se tega ne gresta,« poudarja Loredana.

Strateške odločitve

Naše podjetnice potrjujejo ugotovitve iz tujine, da podjetniški pari ustvarjajo podjetja, ki rastejo počasi in zaposlujejo le majhno število ljudi. Lidija Kupljen dela sama  ob nasvetih moža in si želi, da bi podjetje ob uspešni nadaljnji rasti prodaje na tuje trge tudi raslo. Njene želje in ambicije so velike, odvisen pa so od več dejavnikov, tudi od tega, kdaj  in kako bo v poslovanje podjetja v večji meri vstopil tudi mož. V podjetjih ostalih naših sogovornic zaposlujejo le po enega nedružinskega člana.  Nobena od podjetnic nima želje, da bi podjetje pripeljala do faze, ko bi ga lahko prodali, niti nimajo želje po združevanju ali vključevanju v mednarodne mreže, kar je nekaterim že bilo ponujeno. Fleksibilnost, obvladljivost in samostojnost je vsem prioriteta.

Ob vprašanju, če kdaj obžalujejo, da so se podale v partnerstvo z možem, vse odločno odkimajo. Poudarjajo pa, da brez njega ne bi postale podjetnice.

Članek je bil objavljen v reviji Podjetnik.

Avtorica: Mateja Vadnjal

Do NOT follow this link or you will be banned from the site! Scroll to Top